Točno to se sprašujem, komu gre sploh še zaupati? Medijem? Ah, kje… Prijateljem, sodelavcem, sorodnikom, delavcem? Ma komur koli. Zdi se mi da v kritičnih trenutkih, gre zaupati ljudem toliko kot top shop reklamam. Pa ne samo v kritičnih konec koncev. Mogoče le takrat opazimo to da je embalaža in samopredstava enkratna in oh ter sploh super, za vsem tem besedičenjem pa…crap. In vedno se najdejo tisti ki ničkolikokrat nasedejo.
